Kaj je LIKUS?
‌(Literarni klub upokojencev Slovenije)

LIKUS ohranja sloves kot največja organizacija literarnih piscev v Republiki Sloveniji (in ljubiteljev) z več kot 30-letno tradicijo pisanja. Združuje ljudsko besedo tako v prozi kot pesmih ter izraža ljubezen, veselje, žalost, bolečino, grenke in vedre spomine na življenje ljudi ter dogodke, ki so se zgodili, in spomine na čase, ki jih nikoli več ne bo. Z veliko mero solidarnosti in sočutja omogoča ustvarjanje zbirk vsem, ki to želijo in izražajo s pisanjem v izvirni obliki, tako kot jo je nekdo doživel in čutil. Umetniška vrednost je manj pomembna od vsebine, in ravno zato je ta dokument časa širši. Pisanje ni omejeno na peščico piscev, ampak je omogočena objava vsebin, ki sicer ne bi bile deležne pozornosti.
‌ 
‌LIKUS, kot krovna organizacija literarnih piscev (LIKUS in SLPS), deluje kot nevladna organizacija v javnem interesu na področju kulture, povezuje vse pisce v digitalni in tiskani obliki ter ohranja največji dokument zbranih del. S svojim prispevkom k literarni dejavnosti v Republiki Sloveniji in zamejstvu suvereno zaokrožuje svoj doprinos k literaturi.


‌Razvoj društva temelji na pridobivanju novih piscev. 
‌‌Od pomlajevanja članstva je odvisen razvoj dejavnosti:

‌‌‌– razvijamo informacijsko podporno okolje 
‌‌– povečujemo število literarnih natečajev 
‌‌– izboljšujemo informiranje
‌ ‌– razvijamo prostovoljstvo 
‌‌– čaka nas prenova obstoječih regijskih srečanj ‌
‌– povečat želimo količino letovanj na morju, izletov 
‌‌– od leta 2014 organizira LIKUS tudi tabore namenjene      medgeneracijskemu druženju in vzgoji mladih na naravi prijazen način ob krepitvi odnosov do ljudi in okolja.







Zgodovina društva

Zmago Rafolt

Literarni klub upokojencev Slovenije je ustanovil Zmago Rafolt Ieta 1989 in ga je kot predsednik vodil do njegove smrti 16. junija 2009. ‌ ‌ Do konca Ieta 2008 je LIKUS deloval v okviru Društva upokojencev Maribor – Center, potem pa je postal samostojno društvo. Leta 1992 je začel enkrat letno izhajati klubski Zbornik, v katerem naj bi sodelovali ljudski pisci. V prvi številki je k sodelovanju pritegnil dvanajst članov. Ta enkratna edicija, ki je pravzaprav redek primer, je spodbudila slovenske upokojence k pisanju in z leti se je začelo število članov močno povečevati. Tako je imel LIKUS Ieta 2008 že več kot 730 članov, medtem ko je v Zbornik svoje članke prispevalo kar 153 avtorjev. Zmago Rafolt je v svojem dolgoletnem predsedovanju znal skozi literaturo pritegniti tako domače kot tudi zamejske Slovence po svetu. Iz več različnih držav mu je uspelo v organizacijo včlaniti naše rojake. Posebej je bil poznan med izseljenci v Avstraliji. Ideja o združujevanju množic slovenskih ljubiteljev pisanja, upokojencev, ki se jim prehojena življenjska poti zarisuje v lepih, rožnatih podobah, kot spomin na prestano trpljenje, na trnje, na obup, brezup, pa na vztrajanje, na up in na iskanje smisla v vsem, kar je človeku v življenju določeno, se ohranja še danes. ‌ ‌ LIKUS organizira letna srečanja, na katerih se promovira novi Zbornik, poroča o delovanju kluba in vabi k sodelovanju. 20 let je klub zelo uspešno vodil njegov ustanovitelj Zmago Rafolt, ki ima ogromne zasluge za obogatitev ljubiteljske kulture in zgodovine slovenskega naroda.

Andrej Štrus

Leto 2009 je za LIKUS prelomno, saj se je v začetku leta preoblikoval v samostojno društvo. ‌ ‌ Vodenje je prevzel Andrej Štrus, ki je bil za svoj mandat uradno potrjen konec meseca septembra na zboru pokrajinskih vodij. Klub poleg predsednika vodijo še Urška Rafolt. Hilda Rat in Dejan Čegovnik kot podpredsednik. ‌ ‌Spremenila se je celostna podoba, nadgradi se način poslovanja in izdaja zbornikov se je nadaljevala. V mesecu septembru 2009 je sledila preselitev v nov poslovni prostor na Loški ulici 10 v Mariboru, ki je bolj prijazen in lažje dostopen za vse člane LIKUS-a kakor tudi za invalide.

Hilda Rat

Izguba tajnice ga. Hilde Rat 7.7.2014 je bil velik šok in društvo je skoraj razpadlo.

Dejan Čegovnik

Izdaja zbornikov se nadaljuje. Prične se proces spreminjanja društva, kjer člani postajajo vse starejši. Dogaja se digitalizacija celotne zbirke, članskih podatkov, živlenjepisov. Društvo postane nevladna organizacija v javnem interesu na področju kulture, dodajajo se nove vsebine glede na spremenjene potrebe članov. Uvajamo prostovoljstvo s pomočjo katerega ohranjamo stik s članstvom. Organizacija se želi od leta 2015 profesionalizirati vendar ji kljub naporom v pričo razvoja celotnega družbenega sistema to ne uspe. ‌ ‌Dejan Čegovnik, mag.posl.ved predsednik

Kontaktiraj me!