Literarni klub upokojencev Slovenije je ustanovil Zmago Rafolt Ieta 1989 in ga je kot predsednik vodil do njegove smrti 16. junija 2009.

Do konca Ieta 2008 je LIKUS deloval v okviru Društva upokojencev Maribor – Center, potem pa je postal samostojno društvo. Leta 1992 je začel enkrat letno izhajati klubski Zbornik, v katerem naj bi sodelovali ljudski pisci. V prvi številki je k sodelovanju pritegnil dvanajst članov. Ta enkratna edicija, ki je pravzaprav redek primer, je spodbudila slovenske upokojence k pisanju in z leti se je začelo število članov močno povečevati. Tako je imel LIKUS Ieta 2008 že več kot 730 članov, medtem ko je v Zbornik svoje članke prispevalo kar 153 avtorjev. Zmago Rafolt je v svojem dolgoletnem predsedovanju znal skozi literaturo pritegniti tako domače kot tudi zamejske Slovence po svetu. Iz več različnih držav mu je uspelo v organizacijo včlaniti naše rojake. Posebej je bil poznan med izseljenci v Avstraliji. Ideja o združujevanju množic slovenskih ljubiteljev pisanja, upokojencev, ki se jim prehojena življenjska poti zarisuje v lepih, rožnatih podobah, kot spomin na prestano trpljenje, na trnje, na obup, brezup, pa na vztrajanje, na up in na iskanje smisla v vsem, kar je človeku v življenju določeno, se ohranja še danes.

LIKUS organizira letna srečanja, na katerih se promovira novi Zbornik, poroča o delovanju kluba in vabi k sodelovanju. 20 let je klub zelo uspešno vodil njegov ustanovitelj Zmago Rafolt, ki ima ogromne zasluge za obogatitev ljubiteljske kulture in zgodovine slovenskega naroda.